Refluksni ezofagitis: simptomi ezofagitisa
Povzetek
Nekateri prizadeti, ki ne ukrepajo glede zgage, prej ali slej dobijo vnetje požiralnika (ezofagitis). Ker je v večini primerov za vnetje kriv refluks, torej povratni tok kisline v požiralnik, strokovnjaki govorijo tudi o tako imenovanem refluksnem ezofagitisu. Povedali vam bomo, kako prepoznati bolezen in kaj lahko pomaga proti njej.
Refluksni ezofagitis – kaj je to?
Na notranji strani je požiralnik obložen s sluznico. Ta poskrbi, da lahko vsak grižljaj hrane gladko zdrsne po požiralniku in v želodec. Če pa je ta plast močno razdražena, se to ne čuti le skozi bolečino, ampak lahko privede tudi do vnetja.
Tipični simptomi vnetja požiralnika (ezofagitisa) so:
//pekoč občutek za prsnico
//neprijeten okus v ustih
//slab zadah
//motnje pri požiranju
//bolečina pri požiranju
//slabost
V večini primerov je za razvoj takšnega vnetja odgovoren že obstoječi refluks. Želodčna kislina, ki se vrača v požiralnik, močno prizadene sluznico. V nekem trenutku je tako razdražena, da se vname in prizadeta oseba občuti hudo nelagodje.
Refluksni ezofagitis je zato skoraj vedno povezan z regurgitacijo kisline in zgago – tipičnima znakoma refluksa. To ne pomeni, da obe težavi nujno kažeta na ezofagitis. Če pa se pogosto pojavljajo skupaj in se pojavijo tudi zgoraj omenjeni simptomi, je to močan kazalnik refluksnega ezofagitisa.
Redkeje so možni vzroki za ezofagitis zataknjena zdravila ali sestavine hrane, virusne ali glivične okužbe ter obsevanje v primeru raka.
Ezofagitis in možnosti zdravljenja
Pravilno zdravljenje refluksnega ezofagitisa je izredno pomembno – če ezofagitis postane kroničen, ima lahko to za prizadete dolgoročne in resne posledice: trajno draženje sluznice lahko povzroči krvavitev in razjede. Če se zacelijo, lahko pustijo brazgotine, ki zožijo požiralnik. Posledica tega so vse večje motnje pri požiranju in občasno tudi spremembe v tkivu, ki lahko v najslabšem primeru privedejo do raka požiralnika.
Pomembno je torej celovito zdravljenje refluksnega ezofagitisa in osnovnega refluksa skupaj z lečečim zdravnikom. Pomembni ukrepi so:
//Voda
Pitje rahlo segrete vode izpira požiralnik in lahko nežno zrahlja ostanke hrane, ki so se naselili v požiralniku. Voda tudi pomaga usmeriti del želodčne kisline nazaj v želodec.
//Prehrana
Pravilna prehrana ima še posebej pomembno vlogo pri zdravljenju ezofagitisa. Živila z visoko vsebnostjo maščob in/ali sladkorja povečajo proizvodnjo želodčne kisline in so zato delno kriva za razvoj ali poslabšanje refluksnega ezofagitisa. Prizadeti naj poskušajo narediti svojo prehrano bolj prebavljivo.
//Spanec
Še posebej v ležečem položaju ima želodčna kislina lahko nalogo. Če je telo v vodoravnem položaju, zlahka premaga mišico zapiralke na vhodu v želodec in zaide v požiralnik, kar je pri refluksnem ezofagitisu usodno. Da bi se izognili poslabšanju simptomov ponoči, je zato izjemno pomembno, da spite z dvignjenim zgornjim delom telesa in ne jeste ničesar tri do štiri ure pred spanjem.
//Telesna teža
Enako pomembna je izguba odvečne teže. Odvečni kilogrami povzročajo velik pritisk na želodec, ki lahko sčasoma postane tako velik, da se mišica zapiralka med požiralnikom in želodcem odpre. Zato zdravniki za skrajšanje trajanja ezofagitisa priporočajo dieto v kombinaciji z redno vadbo.
V zvezi z navedenimi ukrepi je pri zdravljenju ezofagitisa glavni poudarek na jemanju zdravil; zlasti zdravila, kot je Rupurut®, optimalno obložijo požiralnik in vam pomagajo že takrat, ko jih vzamete. Presežek želodčne kisline se nevtralizira, kar pomiri požiralnik in lahko lajša simptome refluksnega ezofagitisa. Poleg tega je jemanje zaviralcev protonske črpalke (ZPČ) osrednji del terapije, saj že od samega začetka zmanjšajo nastajanje želodčne kisline in na ta način omogočajo okrevanje požiralnika.